Sugestijo morda lahko najkrajše opredelimo kot posredno in običajno prikrito vplivanje na čustva, mišljenje ali ravnanje ljudi, lahko tudi na samega sebe (avtosugestija). Strokovna dela  o sugestiji so redka, tako v svetu kot pri nas. V knjigi je zbranega veliko gradiva o zgodovini razumevanja sugestije, o naravi zavesti in zavedanju, o Jungovem pojmovanju zavesti in (kolektivno) nezavednega, o družbenih in kulturnih kontekstih sugestije, o uporabi sugestije v edukaciji otrok itd.

Sugestijo najdemo na vsakem koraku, v vsakdanjem življenju: v izobraževanju, zdravstvu, cerkvi, vojski, družini, v poslovnem svetu, na televizijskem zaslonu, v oglaševalskem poslovnem svetu, v kazenskih postopkih, kjer se lahko zelo jasno opazijo zlorabe sugestije. Hipnoterapevtka in doktorica znanosti na področju sociologije, ki se ukvarja z duševnim zdravjem v skupnosti, tudi prejemnica Prešernove nagrade, avtorica knjige Rezka Osredkar se v Uvodu v sugestijo osredotoča na koncepte sugestij, pretežno na področjih zdravja in izobraževanja. Številni družbeni neharmonični pojavi, ki nastajajo, v zadnjem času tudi pojav koronavirusa, pozivajo k spreminjanju in spremembam sistemov v družbi, ki so preveč nehigienični, da bi vzdržali. Kličejo k reformaciji nekaterih oblik sistemov s starimi orodji in sodobnimi pristopi. Hipnoza je ena takšnih metod, ki deluje na osnovi sugestije.

Sugestija je stara kot človek. Nikoli ni bila dovolj opazna. Hipnoza, ki deluje na osnovi sugestije, pa je bila v zgodovini razumljena različno. Danes ponovno dobiva svoje razsežnosti. Vedno deluje. Kako pa uporabljamo sugestijo in hipnozo v različnih kontekstih, nam pove predvsem drugi del knjige.

Multidisciplinarni pristop vodi k uvrščanju, vpetosti, moči in pomenu sugestije za vsakdanje življenje. Posebno poglavje obravnava tudi sugestijo, kot popotnico za življenje. Dotika se odnosa z otrokom, primarne socializacije, prenosa starševskih prepričanj na otroka kot tudi sekundarne socializacije.

V knjigi je zbrano in dobro prikazano gradivo, ki je pomembno tako za strokovnjake iz raznih področij kot za laično javnost, ki jo zanimajo vprašanja na križišču med psihologijo, družbenimi vedami in medicino. (Povzeto po recenziji, ki jo je napisala dr. Mirjana Nastran Ule.)